Novice

Tukaj lahko preberete vse naše novice in članke




Teniški dan združil novinarje in rekreativce

Pod okriljem Tenis Slovenija so teniška igrišča v Tivoliju gostila državno prvenstvo novinarjev in premierni državni turnir ekipnih dvojic, na katerem so lahko nastopili rekreativni igralci.

Med predstavniki številnih slovenskih medijev je v mlajši starostni kategoriji s tekmeci opravil Peter Pevc (Sportklub), ki je v finalu premagal Edija Sepa (POP TV). Med bolj izkušeno konkurenco pa je zmago slavil Bojan Glavič (Dnevnik), ki je na zadnji stopnički premagal Miho Vipotnika.





V Tržiču podelili priznanja “Zlati let 2017”

TRŽIČ – Na slavnostnem nagrajevanju v tržiškem Kinemaxu, ki je bilo v soboto, 10. junija 2017, je športno uredništvo Primorskega dnevnika v partnerstvu z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) nagradilo najboljše slovenske športnike v Italiji, trije člani ZSŠD pa so jih prejeli za življenjski prispevek slovenskemu športu: Marko Ban (predsednik ŠD Kontovel), Walter Vatovec (trener Sokola) in Stanislav Kalc (dolgoletni predsednik ŠZ Gaja).





Maltežan Camenzuli postal predsednik evropskega dela AIPS

Maltežan Charles Camenzuli je na volilnem kongresu postal predsednik evropskega dela Mednarodnega združenja športnih novinarjev (AIPS). V južnokorejskem Seulu je nasledil Grka Yannisa Darasa, ki je bil na čelu organizacije osem let in se bo sedaj potegoval za podpredsednika AIPS, ki bo imel volilni kongres v naslednjih dveh dnevih v Pyeongchangu, kjer bodo prihodnje leto zimske olimpijske igre.





Poziv za evidentiranje športnega ravnanja in obnašanja

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez v sodelovanju z Društvom športnih novinarjev Slovenije in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vodi Nacionalno kampanjo za spodbujanje športnega obnašanja in športnega ravnanja.

Športne organizacije, izobraževalne institucije, trenerje, sodnike, športnike in športne delavce pozivamo, da zabeležite in sporočite športno ravnanje in obnašanje ter razne primere fair playa, ki jih zaznate v vašem okolju. Oziroma sporočite primere, na katere ste bili opozorjeni tekom izvajanja športnih programov, organizacijo tekmovanj in tudi na drugih dogodkih.





Miss športa Slovenije 2017 je Manca Šepetavc

MISS ŠPORTA SLOVENIJE 2017 JE MANCA ŠEPETAVC.

21-letna atletinja iz Litije je nova mis športa Slovenije. Letošnja prva spremljevalka je umetnostna kotalkarica Lana Pregelj iz Nove Gorice, druga pa ritmična telovadka Lara Deu iz Ljubljane.

Letošnja mis fotogeničnosti je plesalka latinsko-ameriških in standardnih plesov Naja Dolenc iz Maribora, največ glasov prek spletnega glasovanja pa je prejela karateistka Tina Stegel iz Postojne.

"Po enoletnem premoru zaradi poškodb sem se začela vračati na atletska tekmovališča, tokratni naziv pa mi zelo veliko pomeni in je obliž na lansko leto, ko v poletni sezoni nisem mogla nastopati. Moj naslednji cilj je uvrstitev v finale na letošnjem evropskem prvenstvu za mlajše članice," je dejala Šepetavčeva





Novinarska konferenca Miss športa Slovenije 2017

MISS ŠPORTA SLOVENIJE 2017 BO 22. APRILA V CANKARJEVEM DOMU.

Petnajsta prireditev Miss športa Slovenije bo letos drugič potekala v organizaciji Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) in prav tako drugič v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Na finalni prireditvi bo nastopilo dvanajst finalistk, ki se bodo predstavile s skupinsko koreografijo, ki jo je pripravila Lea Stvarnik, vsaka pa bo na odru predstavila tudi svoj šport.

»Prireditev bo prvič doživela še eno spremembo; ukinili smo izhod v kopalkah. Odločitev smo sprejeli predvsem zato, ker želimo bolj izpostaviti športno aktivnost deklet in se še bolj razlikovati od klasičnih lepotnih tekmovanj. Naš namen je, da bi bila prireditev namenjena predvsem promociji ženskega športa...





Predstavitev finalistk Miss športa Slovenije 2017

V torek, 7. marca, je v ljubljanskem Maxi klubskem salonu, potekalo prvo srečanje finalistk letošnje prireditve. Srečanje je bilo namenjeno predvsem, da se dekleta med sabo spoznajo in da se predstavijo javnosti.

Na predstavitvi so bile tudi aktualna Miss športa Slovenije Tjaša Bahovec ter prejšnje zmagovalke Ajda Sitar, Kaja Bajda in Živa Viktorija Turk, ki so finalistkam povedale nekaj prigod s prejšnjih izborov in jim podale nekaj nasvetov. Predstavnik podjetja Profil je dvanajsterici finalist razložil, kako potekajo razgovori in zakaj je prav ta del tako pomemben. Vse skupaj pa je s svojim obiskom presenetil letošnji voditelj finalne prireditve Uroš Bitenc, ki dela na radiu Antena.





Vabljeni na smučanje v Kranjsko Goro

Eden najbolj popularnih smučarskih centrov v Sloveniji je zagotovo v Kranjski Gori, kjer je vsakemu gostu omogočen dostop, praktično iz avta. Odlična lega, pestra ponudba in prepoznavnost, deloma tudi zaradi tekem svetovnega pokala, ponuja slovenskim in tujim gostom, še posebej so Kranjski Gori zvesti gostje s Hrvaške in iz Srbije, odlične pogoje za preživetje aktivnih počitnic. Osrednje smučišče je pravi raj za začetnike in srednje dobre smučarje, med tem ko je podkorenska strmina odličen test za izkušene in dobro podkovane alpske smučarje.

Člani Društva športnih novinarjev Slovenije in njihovi družinski člani imajo v zimskem času cenejše celodnevne smučarske karte.





Zapisnik skupščine društva novinarjev Slovenije 2016

Skupščina je bila 21. decembra 2016 ob 14. uri v klubu Maxi v Maximarketu v Ljubljani. Seja se je skladno z določili Pravil DŠNS začela ob 14. uri in bila sklepčna.

Skupščina je soglasno potrdila in se seznanila z vsemi predlogi dnevnega reda. Skupščini je predsedoval Jože Zidar, med organe skupščine so bili izvoljeni še Gašper Bolhar, Ivan Velik in Matej Grošelj.





Lepota in šport tudi v 2017

Dekleta med 17. in 26. letom starosti, ki se aktivno ukvarjate s športom in si ne predstavljate dneva brez aktivnega gibanja, vabljena, da se udeležita vsakoletnega izbora za Miss športa Slovenije.

Izbor, ki je do zdaj ustoličil vrsto lepih deklet in vrhunskih športnic, bo 22. aprila 2017 v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Avdicije bodo v sredini februarja, točne datume sporočimo preko e-maila.

V obdobju Miss športa Slovenije se NE smete udeležiti nobenega drugega lepotnega tekmovanja.

Od vas pričakujemo vsakotedensko udeležbo na obveznih vajah v Ljubljani v Fitnesu 4P (Stegne 11, 1000 Ljubljana), ki bodo potekale od marca do konca aprila, ter predstavitev na finalu v kopalkah, športni opremi in elegantni obleki ter seveda v športni točki po lastnem izboru.

Pokal bo novi zmagovalki predala aktulna miss športa Slovenije Tjaša Bahovec.

Lanskoletne priprave si lahko ogledate TUKAJ





Tina Trstenjak, Peter Prevc in hokejisti športniki leta 2016

Ljubljana, 13. decembra - Najboljša športnika Slovenije v letu 2016 sta zlata judoistka Tina Trstenjak in četrtič zaporedoma smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) pa je hokejska reprezentanca Slovenije. Trstenjakova je nagrado prejela prvič, Prevc četrtič, hokejska reprezentanca pa petič.





Najboljši slovenski športniki 2016 bodo znani 13. decembra

Društvo športnih novinarjev Slovenije bo 13. decembra slovesno razglasilo najboljše športnike v državi. Krone iz leta 2015 trenutno nosijo alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, ekipa leta pa je bila lani odbojkarska reprezentanca Slovenije.

Popolnoma nova priznanja DŠNS za najboljše športnike je izdelala Skupina SIJ, Slovenska industrija jekla. Oblikovana sta dva kipca, junak, ki ga dobi najboljša mlada športna osebnost leta in tisti, ki se je izkazal z najbolj športno potezo leta (fair play); slednjega letos ne bodo podelili, ker ni bilo tehtnih predlogov. Priznanje simbolizira junaka s ponosno dvignjeno roko, ki je na začetku svoje kariere in se odločno vzpenja naprej do novih zmag. Plamenice prejmejo najboljši trije športniki in športnice ter najboljša ekipa leta in športnik invalid leta.





Redna letna skupščina DŠNS

Izvršni odbor (IO) Društva športnih novinarjev Slovenije sklicuje redno letno zasedanje skupščine DŠNS.
Dobili se bomo v sredo, 21. decembra 2016, ob 14. uri v klubu Maxi v ljubljanskem Maximarketu (nasproti parlamenta).

Vabljeni.





S koroškimi kolegi obiskali NZS

Privrženci slovenske nogometne reprezentance si bodo v lepi luči ohranili drugo oktobrfsko soboto, saj so izbranci Srečka Katanca v Stožicah ugnali Slovake in osvojili pomembne tri točke v kvalifikacijah za SP 2018. A za Društvo športnih novinarjev Slovenije ter prijatelje s severne strani Karavank je bila to prav posebna sobota. Uresničili smo željo o skupnem obisku nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, si pod strokovnim vodstvom Tamare Jokić Rozman, ki pri NZS skrbi za prireditve in takšna srečanja, podrobno ogledali vadbeno središče, slačilnice in vse druge prostore, obiskali novo hišo zveze, prisluhnili izbranim besedam generalnega sekretarja Aleša Zavrla. Naše društvo so predstavljali nekdanji predsednik Oto Giacomelli, Delov nogometni redaktor Jernej Suhadolnik ter njegov sodelavec, sicer član IO DŠNS, Siniša Uroševič. Ob skupnem kosilu smo se spominjali številnih doživljajev iz preteklosti, novo srečanje pa napovedali ob izborih športnika leta, sredi decembra pri nas ter en pozneje ob Vrbskem jezeru.





V Hram športnih junakov sprejeta še Iztok Puc in Rolando Pušnik

Nekdanja rokometaša Iztok Puc in Rolando Pušnik sta nova člana Hrama športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Pridružila sta se 52 legendarnim slovenskim športnicam in športnikom, ki so v hramu; avgusta lani so bili kot zadnji imenovani nogometaš Srečko Katanec, košarkar Jure Zdovc in alpski smučar Rok Petrovič.


Pušnik, zdaj trener v Katarju, je pokal za umestitev v hram prejel v soboto med slovenskim rokometnim superpokalom v Portorožu, namesto pokojnega Puca pa je priznanje prevzel njegov sin Borut, ki trenira tenis. Priznanji je podelil nekdanji namiznoteniški igralec Edvard Vecko, že član hrama.





In memoriam: Boris Ljubič

V nedeljo zjutraj 10. julija, je umrl dolgoletni radijski športni poročevalec in tudi nekdanji urednik Boris Ljubič.

Boris Ljubič se je rodil 11. 11. 1948, na radiu pa je od leta 1971 dalje poročal predvsem s tekmovanj v alpskem smučanju, kolesarstvu, gimnastiki in atletiki.

V svoji dolgoletni karieri je poročal tudi s 14 olimpijskih iger, tako poletnih kot tudi zimskih.

Za svoje reportersko delo je prejel priznanje Mednarodne smučarske zveze, zlati mikrofon Mirka Strehovca ter posebna priznanja nacionalnih športnih zvez.





Vinarska reprezentanca Slovenije z zmago nad Nemci - evropski prvak v nogometu

Od srede, 25. maja, do nedelje, 29. maja 2016, je v nemškem Mainzu potekalo 4. evropsko prvenstvo vinarjev v nogometu, Winzer Euro 2016. Ob vinarski reprezentanci Slovenije so se za naslov evropskega prvaka pomerile še reprezentance Nemčije, Italije, Avstrije, Švice in Madžarske. V polfinale so se ob Sloveniji prebile še ekipe Nemčije, Italije in Madžarske. Slovenija se je z dobro igro in zmago 3:2 nad Italijani uvrstila v finala, kjer je po pravem trilerju osvojila naslov evropskega prvaka.


Na stadionu nemške Bundeslige, Coface Areni v Mainzu, so slovenski vinarji pred čudovito kuliso in lepim številom gledalcev premagali favorizirane domačine, ki so bili tudi branilci naslova iz leta 2014. Na četrtem prvenstvu v zgodovini tega tekmovanja so tako že tretjič evropski prvaki, kar je bil tudi najboljši možen način za najavo evropskega prvenstva vinarjev 2018, ki bo prvič v Sloveniji.





Nova Miss športa Slovenije je Tjaša Bahovec

Štirinajsta prireditev Miss športa Slovenije bo letos potekala prvič v samostojni organizaciji Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) in prvič v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Finalna prireditev bo v soboto, 7. maja, ob 20. uri, na njej bo nastopilo dvanajst finalistk.

Letošnja prireditev je doživela nekaj sprememb, ki jih je predstavila Anabelle Ann Logar, vodja prireditve Miss športa Slovenije. "Ponosni smo, da bomo prireditev prvič pripravili v največjem slovenskem kulturnem hramu. Spremembe se nadaljujejo tudi pri pri vstopnicah za prireditev, ki letos niso v prodaji. Prireditev je zgolj za povabljene in vse poteka elektronsko. Tudi samo dogajanje na odru bo malo drugačno, poleg štirih izhodov finalistk nas bo nasmejal voditelj in komik Andrej Težak Tešky," je dejala Logarjeva na novinarski konferenci v prostorih Skupine SIJ.





Finalna prireditev Miss športa Slovenije 2016 bo v soboto v Cankarjevem domu

Štirinajsta prireditev Miss športa Slovenije bo letos potekala prvič v samostojni organizaciji Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) in prvič v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Finalna prireditev bo v soboto, 7. maja, ob 20. uri, na njej bo nastopilo dvanajst finalistk.

Letošnja prireditev je doživela nekaj sprememb, ki jih je predstavila Anabelle Ann Logar, vodja prireditve Miss športa Slovenije. "Ponosni smo, da bomo prireditev prvič pripravili v največjem slovenskem kulturnem hramu. Spremembe se nadaljujejo tudi pri pri vstopnicah za prireditev, ki letos niso v prodaji. Prireditev je zgolj za povabljene in vse poteka elektronsko. Tudi samo dogajanje na odru bo malo drugačno, poleg štirih izhodov finalistk nas bo nasmejal voditelj in komik Andrej Težak Tešky," je dejala Logarjeva na novinarski konferenci v prostorih Skupine SIJ.





Miss športa Slovenije 2016

Letošnja finalna prireditev Miss športa Slovenije bo 7. maja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Dvanajsterico mladih slovenskih športnic čaka še slab mesec dni priprav, vaj, fotografiranj in snemanj, preden bo lanska zmagovalka, atletinja Kaja Bajda, krono predala svoji naslednici.





Doha, gradbišče vsemogočega in delovni napori vseh mogočih

Z osnovnimi informacijami bomo lažje dobili predstavo o razsežnostih, ki so del razvojnih idej in načrtov Katarja, točneje šejka Tamima bin Hamada Al-Thanija.

Še ne 36 letnega osmega emirja Katarja je na prestol ene najbogatejših držav na svetu poneslo nezanimanje za vladanje njegovega starejšega brata Jassima. Pred skoraj tremi leti je šejk Tamim bin Hamad Al-Thani postal najmlajši vodja države ene izmed šestih članic t.i. Zalivskega sveta, v katerem so še Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni Arabski Emirati, Oman in Bahrajn.

Z njegovim prihodom na oblast, se je stanje v skorajda dvakrat manjši državi od Slovenije, začelo spreminjati. Šejk Tamim je študiral v Veliki Britaniji, kjer se je naučil skrivnosti uspešnega poslovanja. Leta 2005 je v Dohi ustanovil fundacijo Qatar Sports Investments, ki ima visoko razpoložljiva sredstva razpršena v največjih finančnih skladih, povečini pa poslujejo iz londonske borze. Meddrugim je QSI lastnik nogometnega kluba Paris Saint Germain in sponzor nogometnega kluba Barcelona.


Katar je v zadnji desetih letih gostil številna tekmovanja, začenši z azijskimi igrami leta 2006 ter nadaljeval z azijskim dvoranskim atletskim prvenstvom 2008 in svetovnim prvenstvom 2010. Leta 2015 so Katarci gostili svetovno rokometno prvenstvo in se s povečini naturaliziranimi igralci uvrstili v finale, kjer so izgubili s Francozi. V tem trenutku je vsa osredotočenost usmerjena v svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Dohi leta 2022, kar pomeni, da bo predvidenih 130 milijard ameriških dolarjev (stroški iz leta v leto naraščajo) vloženih v izgradnjo devetih novih nogometnih stadionov, metroja, cestnih povezav, novih vrtin sladke vode, pred mundialom pa naj bi izgradili največjo navijaško cono na svetu. Če trenutno gradbeno obsedenost povežemo še z željo, da bi Doha leta 2023 gostila svetovno prvenstvo v košarki, potem je povsem jasno, zakaj ljudje z vseh koncev sveta, prav v pol manjši državici od Slovenije, iščejo delovna mesta in svoje poslovne priložnosti.


AIPS - DohaKatar je imel v letu 2015 2.3 milijona prebivalcev, od tega jih je dobrih 300 tisoč Katarcev, vsi ostali povezujejo najbolj množičen mozaik svetovne migracije. Z željo po zaslužku in po boljšem življenju največ ljudi zaposluje prav panoga gradbeništvo. V večini primerov, predvidoma milijon delavcev, prihaja iz revnejših predelov vzhodno od Arabskega polotoka, Indije, Pakistana, Bangladeša, tudi Tajske, Indonezije, Nepala in Mjanmara. In, če gre verjeti zunanjim opazovalcem, ki spremljajo neverjetno rast gradbenih načrtov, bo do končne izgradnje vseh mogočih objektov za svetovno prvenstvo v nogometu, potrebno, reci in piši, štiri milijone delavcev.

Katar je organizacijo mundiala 2022 dobil decembra leta 2010, kot glavni razlog pa je FIFA navedla, da v tem delu sveta svetovnega prvenstva v nogometu še ni bilo in seveda popolno izgradnjo kompleksa, denimo po merilih olimpijskih iger, ko naj bi bilo devet novih stadionov in trije prenovljeni, v relativni neposredni bližini. Za celovit načrt pa so bili potrebni delavci, ki so že v letu 2011, še posebej pa leto kasneje, povsem ohromili katarske meje. In odisejada t.i. nižje delovne sile se je začela. Prvi so razmere v katerih delavci živijo in delajo odkrili v angleškem časopisu The Guardian, kjer so odkrivali resnico o t.i. novodobnem suženjstvu ter prepričljive dokaze pokazali svetu.

Katarska vlada in ministrstvo za zunanje zadeve se je nemudoma odzvalo, saj je zaradi odkritja resnice o razmerah v katerih delajo tuji delavci, z vseh koncev pricurljalo, da bi mundial večina velikih nogometnih držav celo bojkotirala. V februarju 2016, ko je bil v Dohi 79. kongres svetovnega združenja športnih novinarjev (AIPS), prisotnih pa je bilo precej članov nacionalnih olimpijskih komitejev, članov športnih federacij in tudi vodilnih funkcionarjev večjih tekmovanj, ki bodo v naslednjih štirih letih, so katarski organizatorji, na čelu z ministri, želeli pokazati napredek, ki so ga naredili v zadnjih dveh letih. Vse je bilo v znamenju preteklih odkritij na temo izkoriščanja svetovne delovne sile.


AIPS - DohaPrvi stadion, ki bo po vseh merilih ustrezal mundialu je nacionalni Khalifa, ki leži v neposredni bližini, verjetno najmodernejšega športnega objekta na svetu, športne akademije Aspire. Približno deset tisoč delavcev je razvrščenih v številna gradbeniška dela, ki v povprečju potekajo deset ur dnevno. Poletni delovnik se zaradi previsokih temperatur nekoliko spremeni, saj imajo delavci odmor od 14 do 17 ure. Ker je katarska vlada ostro nastopila proti neizpolnjevanju plačil podjetij, ki sodelujejo pri gradnji številnih objektov, je trenutna situacija več kot milijon delavcev v Katarju bistveno boljša kot je bila. Računalniški sistem plačevanja omogoča reden pregled izplačil, delavci pa ves zaslužek prejmejo na osebne račune. Prav tako so se Katarci zganili pri izboljšanju življenjskega standarda gradbenih delavcev. V ta namen je pred kratkim nastalo pravo mesto »city labour – mesto delavcev«, v katerem živi 19 tisoč priseljencev. Resda je kvadratno mesto, dolžine 1,5 km, obdano s tri metre visokim zidom, s policijsko postajo, a tudi z medicinskim centrom in mošejo. Za celotno populacijo prebivalcev, prvega delavskega mesta na robu Dohe, so Katarci zgradili še nakupovalno središče, kulturni center in ogromen stadion za kriket. Seveda je kriket primarni šport državljanov Indije in okoliških držav. V mestu je nekaj travnate površine in nekaj dreves, ki nekoliko omilijo pusto sliko o arabskih puščavskih državah, brez dreves in brez zelenja. Znotraj obzidja je 55 stanovanjskih stavb, vsaka ima tri nadstropja in v vsakem nadstropju sta dva oddelka. V oddelku je nastanjenih 64 delavcev, po navedbah domačinov se trudijo zadržati prebivalce ene države v skupnem oddelku ali vsaj stavbi, in vseh 64 stanovalcev ima eno preprosto jedilnico ter na koncu oddelka osem tuš kabin, osem umivalnikov in osem wc-ejev. Resda je trenutni pogled na stanje teh 19 tisoč delavcev bistveno boljše kot pred dvema letoma, a hkrati ne gre prezreti, da ob siloviti gradnji novih nebotičnikov, v predelu Corniche, ima v Dohi vsako drevo in vsak grm svojo cevko z vodo. Brez neskončnega zalivanja nobena rastlina v Dohi nima nikakršnih možnosti za preživetje.






Mednarodno športno novinarsko združenje v svoje vrste sprejelo Kosovo


Doha - Mednarodno združenje športnih novinarjev AIPS je na kongresu sredi februarja v Katarju v svoje vrste sprejelo Kosovo in Šrilanko, po izključitvah pa ponovno tudi Ruando in Savdsko Arabijo. Na kongresu v katarski prestolnici je sodelovalo 107 držav, uvedba obveznih ženskih kvot pri volitvah v organe AIPS pa tudi zaradi neenotnosti predlagateljic ni dobila podpore.

O uvedbi članstva Kosova v AIPS je tekla razprava le na kongresu AIPS Evrope, kjer so članstvu nasprotovali predvsem sosedje Kosova razen Albanije ter še nekaj drugih držav na čelu z Rusijo. Po dolgi razpravi, ki je bila podobna kot pri včlanitvi Kosova v svetovne organizacije na drugih področjih, je najmlajša država Evrope dobila veliko večino v glasovanju. Na generalni skupščini AIPS je bilo Kosovo na predlog evropskega dela organizacije sprejeto brez glasovanja z aklamacijo, druženje predstavnika Kosova z drugimi balkanskimi novinarji in ostalimi pa je v prijateljskih tonih potekalo tako pred tem kot tudi pozneje


Delegati niso podprli uvedbe obveznih ženskih kvot, tudi zaradi neenotnosti predlagateljic. Tako je Kenijka Evelyn Watta, ki je bila doslej začasna sekretarka AIPS, predlagala uvedbo kvote vsaj ene predstavnice v izvršnem odboru, druga ženska članica izvršnega odbora Laima Janusonyte Steinhoff pa je temu nasprotovala, saj je želela uvesti štiri predstavnice v 24-članskem najvišjem izvršilnem organu AIPS.


Večina predstavnic iz Evrope je bila proti kvotam, ker, kot je dejala predsednica švicarskega združenja Janine Geigele, mora biti v različne organe oseba izvoljena po svojih sposobnostih in ne na podlagi drugih kriterijev, kot je denimo spol posameznika. Tako je bilo preslišano mnenje zelo redkih azijskih in afriških predstavnic, da je položaj v Evropi povsem drugačen kot drugje po svetu. Zato bo ta tema ostala na dnevnem redu tudi na naslednjem kongresu, ki bo leta 2017 v Južni Koreji, gostiteljici zimskih olimpijskih iger 2018.


Veliko razprav je bilo tudi o konkretnih težavah, s katerimi se pri svojem delu srečujejo športni novinarji. Vse bolj se razširja praksa za plačevanje, ne le za prenose, ampak tudi za golo poročanje s športnih dogodkov tako na svetovni kot na nacionalnih ravneh. Iskanje dodatnih sredstev organizatorjev trči s tem ob polje svobode poročanja in mnenj, ki je povsem običajno za druga življenjska področja.


Peticija o svobodi poročanja na športnih tekmah je že nekaj let vložena v Evropski parlament in po njej se lahko v primeru težav ali onemogočanja dela novinarji in novinarske organizacije tudi pritožijo, kar sproži preiskave. Poleg tega se vse bolj zmanjšujejo sredstva, namenjena za potrebe medijev na tekmovanjih, kot so brezplačen internet ali prevozi med tekmovališči za predstavnike medijev na prvenstvih. To bi lahko še bolj osiromašilo poročanje s športnih dogodkov, ki jih je vse več v redkih najbogatejših državah sveta, predvsem tistih, ki imajo nafto in zemeljski plin.


Tako Katar v zadnjem obdobju gosti okrog 100 mednarodnih športnih dogodkov letno, tam bo med drugim tudi svetovno prvenstvo v nogometu leta 2022, razmišljajo pa tudi o organizaciji olimpijskih iger. V katarski prestolnici je tokrat nagrado AIPS za najboljše novinarsko središče na tekmovanjih v letu 2015 dobil Peking, gostitelj svetovnega atletskega prvenstva, prav Kitajska pa je z organizacijo olimpijskih iger leta 2008 dokazala, da ne gleda na denar, ko gre za predstavljanje svoje vse večje moči v svetu.


Obenem po korupcijskih aferah na drugi strani potekajo reformni procesi v številnih mednarodnih športnih organizacijah po vzoru Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je to opravil že pred nekaj leti. Na čelu so mednarodna nogometna in atletska ter evropska nogometna zveza, kar bi lahko med drugim omogočilo, da bi se donedavna uveljavljene dobre prakse na področju medijev vsaj obdržale. Ne glede na vse pa poročanje tudi o nečednih početjih v omejenih organizacijah, pa tudi drugje v športu, ki ga vse bolj ogrožajo prirejanje športnih izidov in doping, ostaja pomemben del športnega novinarstva.






Zagovorniki in nasprotniki zakona o športu soočili mnenja


Predlog zakona o športu, ki je trenutno v javni obravnavi, ima svoje zagovornike kot tudi nasprotnike. Nekateri od njih so svoje predloge in mnenja soočili na okrogli mize Slovenske tiskovne agencije, spregovoril so o ključnih spremembah v primerjavi s trenutno obstoječim zakonom še iz leta 1998.

Zdaj veljavni zakon je bil sprejet marca leta 1998, iz upravljanja s športnimi objekti pa izloča civilno sfero, se pravi klube in društva. Nov predlog zakona je trenutno v javni obravnave, po 8. februarju pa bo šel na vlado in državni zbor.

Na današnji okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije in Društva športnih novinarjev Slovenije v ljubljanskem Maximarketu so direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj in njegova sodelavka Mojca Pečnik Ternovšek, varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, predsednik paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar, prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji športniki, predstavniki javnih zavodov, civilne sfere, novinarji in drugi predstavili svoje poglede in mnenja na predlog zakona v športu.


Direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj je uvodoma dejal: "Vloga država je, da ureja razmerja v družbi, da poizkuša vzpostaviti ravnotežje med deležniki z različnimi interesi. Včasih je treba potegniti črto in vzpostaviti ravnotežje. Na zdajšnji zakon je vezanih 42 drugih zakonov. Posamezna področja so urejena v drugi zakonodaji. Zakon ni samo področje ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, čeprav je to naš krovni zakon, ampak gre v medresorno usklajevanje."


Njegova sodelavka na direktoratu Mojca Pečnik Ternovšek je skušala v nekaj točkah izpostaviti ključne razlike med starim in novim zakonom, med njimi je možnost oddajanja športnih objektov športnim društvom, uvajanje podlage za zmanjšanje vadnin, če izvajalci dobijo javna sredstva, uvajanje nacionalnih barv reprezentanc ... "Bili smo mnenja, da zakon ni slab, odpravljali smo pomanjkljivosti, neustrezno urejene stvari, na področjih, kjer se je izkazala potreba," je zaključila.


Svoje mnenje je podal varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj: "Kar se tiče športnikov je zakon obsežen. To je zanje dobro. Z novim zakonom je športnik širše poimenovan. Petindvajset odstotkov primerov, ki sem jih obravnaval (teh je bilo 41, op.), se je nanašalo na prestop iz društva v društvo. To je strošek staršev, ki jemljejo kredite, da lahko gre otrok v drug klub.


Prezelj pozdravlja uvedbo enotnih nacionalnih barv, ga pa moti, da so te dolžnost športnika; ta bo sankcioniran, vendar bi po njegovem mnenju morala biti zveza. Izpostavil je še omejenost registracij mladih športnikov na 12 let, še ena dobra stvar je opredelitev zaposlovanja vrhunskih športnikov v javni upravi.


Zadovoljstvo s predlogom zakona je izrazil Damijan Lazar, predsednik paraolimpijskega komiteja: "Za nas so to veliki koraki, zelo smo zadovoljni, da so se ti premiki naredili. Priznati moramo, da se nivo športa invalidov zvišuje. S predlogi, zakonom smo zadovoljni. Za nas so to premiki navzgor. Veselimo se sodelovanja in vpetja v slovenski prostor športa."


Bojan Rotovnik, predsednik strokovnega sveta za šport in Planinske zveze Slovenije, je razložil, da je svet predlog zakona dvakrat sistematično obravnaval, lani in letos: "Na zadnji seji decembra smo imeli razpravo z vodstvom direktorata za šport. Podali smo pripombe, ki so bile v veliki meri upoštevane. Zelo smo bili zadovoljni z rešitvijo."


Olimpijski komite Slovenije uradnega stališča še ni sprejel, zato je predsednik Bogdan Gabrovec podal svoje razmišljanje: "Moje mnenje je, da je zadnji predlog zakona dosti boljši kot tisti izpred slabega leta. Če pogledamo nacionalni program športa, je vsebina selektivno obravnavana. Nekatere zadeve so dobro razdelane v korist športnikov, nekatere pa mimogrede."


"Po dolžnosti smo vse pripombe dolžni prebrati, jih predebatirati, podati mnenje. Zakon bo šel v sfero usklajevanja med strankami, resorji. Predvidevamo, da bo šel zakon še enkrat v javno razpravo. Parlament bo verjetno razpisal javno razpravo. To je krovni zakon, tega se politiki zavedajo. Rešitve so odprte," je o bližnji prihodnosti zakona dejal Štrumbelj. Zakon bi po njegovi oceni lahko bil sprejet najprej konec junija oziroma do konca leta 2016.






AIPS Evropa Istanbul


V Istanbulu kongres evropskega združenja športnih novinarjev in kvalifikacijski turnir taekwondistov za olimpijske igre v Riu de Janeiru

40 evropskih predstavnikov nacionalnih društev športnih novinarjev je sodelovalo na kongresu v Istanbulu, kjer je AIPS Evropa praznovala prav okroglo 40. obletnico.

Zgodovina evropskega združenja športnih novinarjev sega v leto 1976 v Francijo, kjer je tamkajšnji ustanovitvi predsedoval Britanec Frank Taylor.

Za njim sta se zvrstila še Grk Elias Sporidis in Italijan, zdajšnji predsednik svetovnega združenja športnih novinarjev – AIPS, Gianni Merlo. Z inavguracijo Šveda Leifa Nilssona ter nadaljevanjem vodenja evropskega združenja Poljaka Jerrzya Jakobszija in trenutno predsedujočega Grka Yannisa Darisa, pa je športni novinarski ceh veliko pozornosti usmerjal v izobraževanje, ne samo mladih novinarjev, pač pa tudi ljudi, ki sicer dnevno ne opravljajo novinarskega dela. Trije pretekli novinarsko - izobraževalni seminarji 2007 v Olympii, 2008 na Kreti in 2010 na Rodosu, so sicer, zaradi finančne krize, prenehali z aktivnostmi, a se je izobraževalna zgodba tako razširila in nadgradila, da bo z letošnjim februarjem v svetovni izobraževalni program posegla univerza v Nikoziji. Na Cipru bodo začeli, s partnerstvom AIPS Evropa, izvajati program »Športni mediji«, kamor se lahko prijavi vsakdo, ki ga zanima ustrezno univerzitetno izobraževanje športnega novinarstva.


AIPS Evropa se bo povezal tudi z evropskim združenjem nacionalnih televizij (EBU), kjer v izobraževalnem načrtu pričakuje dvig znanja s področja produkcije, prenosov, uporabo nove digitalne tehnike...ipd. Za skok med olimpijce, pa že letos sledi tesno povezovanje z organizatorji, kot tudi športniki, na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru.


Taekwondo


Sočasno s kongresom AIPS Evropa je v Istanbulu potekal tudi olimpijski kvalifikacijski turnir taekwondistov. Športna panoga je na OI prisotna od iger v Sydneyju, ko je slovenske barve zastopal Marcel More. Osnovna želja AIPS Evropa je povečati zanimanje za taekwondo, ga približati medijem ter vzpostaviti medijsko podporo, ki bo dvignila popularnost, v izvirniku sicer, južnokorejske športne discipline.


Ob predstavitvi osnovnih pravil, načina delovanja svetovne taekwondo federacije, izbire sodnikov, tekmovalnega točkovanja in načina, ki pripelje tekmovalca na olimpijske igre, so gostje kongresa AIPS Evropa, Šved Chakir Chelbat in Francoz Paul Viscogliosi – podpredsednika tehnično razvojne komisije pri WTF ter Turek Ali Sagirkaya – glavni nadzornik tekmovanj WTF, predstavili širok razpon zmožnosti športa, njegovo usmerjenost v poštenost in umirjeno življenje ter sistem točkovanja, ki naj bi veljal za najbolj zanesljivega in poštenega. Če bi samo poslušali, bi vsakdo hitro sprejel, sicer dokaj značilno doktrino borilnih športov. Ker pa je sočasno potekal olimpijski kvalifikacijski turnir, smo se na lastne oči lahko prepričali, da vendarle ni tako. Žal so bili v ospredju, kot žrtve, tudi slovenski tekmovalci.


Slovenska reprezentanca je v zadnjem upanju za vozovnice na olimpijske igre v Riu pogorela na celi črti. A kaj, ko so te besede, več kot pretežke za dogajanje na tatamiju (borilna površina), istanbulskega konvencijskega centra Wow. Slovenija je izkoristila možnost nastopa štirih tekmovalcev, kar je največ za vsako evropsko državo, če seveda kdo od tekmovalcev na olimpijski lestvici ni uvrščen med najboljšo šesterico na svetu. Nuša Rajher, Franka Anić, Jure Pantar in Ivan Trajkovič so v Istanbul prišli odlično pripravljen in prav vsak od njih je upal na olimpijsko vozovnico. V vsaki izmed štirih kategorij pri dekletih in fantih sta se v Rio uvrstila finalista. Rajherjeva in Puntar sta se zanesljivo vrstila v polfinale, kjer pa sta bila njuna nasprotnika enostavno boljša. Zagotovo pa tega ne moremo trditi za Anićevo in Trajkoviča – oba bronasta s svetovnega prvenstva 2013 – saj sta bila v polfinalnih obračunih, torej, neposrednih bojih za nastop na olimpijskih igrah, boljša od nasprotnikov, a kaj ko je o njuni usodi odločal človeški dejavnik. Anićevi je tik pred koncem četrte runde uspel nožni udarec v glavo in tudi po pregledu počasnega posnetka se »nadzorni« sodnik ni odločil za uspešno akcijo. Zmagala je njena nasprotnica iz Azerbejdžana. Kako tudi ne, ko pa v izvršilnem odboru svetovne taekwondo federacije sedi azerbajdžanski predsednik zveze. Vsi v dvorani so odločitev pospremili z žvižgi, a odločitev je bila dokončna. Franki Anić (1991) ni ostalo drugega kot, da je skrušena zapustila prireditveni prostor in se umaknila v intimno zavetje enega izmed kotičkov v konvencijskem centru.


Še hujše more pa bo imel Ivan Trajkovič (1991), ki je v polfinalu pričakovano naletel na 15 cm višjega beloruskega orjaka Sila. Čeprav je Belorus hitro povedel, pa je Trajkovič iz obrata z nogo, na polno zadel Silovo brado in dvorana je navdušeno pozdravila potezo Slovenca. Manj kot 20 sekund do konca je Belorus še vedno vodil z majhno prednostjo dveh točk, ko je ob klinču slovenski tekmovalec izvedel nekaj, kar morda lahko vidimo le v hollywoodskih filmih. Z obema nogama hkrati je Trajkovič zadel Silo, temu je odneslo čelado in v vsej dvorani, ne samo v slovenskem taboru, se je razvil val navdušenja. Poteza, da te kap. Beloruski tabor je taktično zahteval počasni posnetek in čas je začel teči počasi. Žvižgi v dvorani so opominjali nadzornega sodnika, da je pregledovanje počasnega posnetka nesmotrno dejanje. Po približno dveh minutah je sodnik vstal in pokazal, da pravega udarca ni bilo. Sledil je šok za slovenski tabor in nepopisna žalost Ivana Trajkoviča. Sanj o nastopu na olimpijskih igrah je bilo konec, prav tako so se razblinile predstavitve visokih funkcionarjev svetovne taekwondo federacije o fairplayu, poštenosti in vrhunskemu sistemu točkovanja. O usodi, tako Franke Anić, kot tudi Ivana Trajkoviča je odločil nekdo, ki enostavno ni želel, da bi slovenski tekmovalci nastopili v Riu de Janeiru.


Ivan Trajkovič: »Dobro sem bil pripravljen, prav tako na nasprotnika, saj sem vedel, da se bom z njim srečal v polfinalu, saj ni skrivnost, da je bil žreb dirigiran. Zelo sem razočaran, saj so naslednje olimpijske igre šele čez štiri leta. Sodniki se skrivajo za opremo in senzorji, ki včasih zaznajo udarec, včasih pa tudi ne. Vsi ste videli, da je nasprotnikov čelado odneslo. In ne odnese je kar tako, razen, če v dvorani zapiha nenormalno močan veter.«


Dragan Zarič, trener: »Težko sploh kaj rečem. Komajda skrivam solze. Sistem zaznavanja udarcev in sodniki so nam vzeli dve olimpijski vozovnici.«





Obisk koroške prireditve


V dneh, ko povsod po Evropi prirejajo izbore najboljših športnikov leta se je štiričlanska delegacija Društva športnih novinarjev Slovenija odzvala vabilu kolegov z avstrijskega dela Koroške. Gre sicer za edino deželno društvo športnih novinarjev v naši severni soseščini, Korošci seveda sodijo k osrednjemu avstrijskemu društvu - Sport Media Austria. V igralnici v Vrbi (Veldnu), dobro znani tudi številnim obiskovalcem iz Slovenije, so pripravili živahno dveurno predstavitev najboljših v sicer že 51. izboru športnika avstrijske Koroške. Tokrat sta posamični lovoriki pripadli alpskemu smučarju Matthiasu Mayerju iz Šentvida ob Glini, prav pred dnevi se je nesrečno poškodoval v Val Gardeni, ter Celovčanki Jasmin Ouschan, eni vodilnih igralk biljarda na svetu.

Za najboljšo ekipo so koroški novinarji, ki jih vodi Marijan Velik, urednik slovenskega sporeda v deželnem studiu ORF, izbrali posadko svetovnih prvakinj v jadranju, Lara Vadlau-Jolanta Ogar.

Posebnega pozdrava smo bili deležni gostje iz Slovenije, ki smo v druženju po uradnem delu prireditve obnovili stike s kolegi, s katerimi se sicer pogosoto srečujemo na smučarskih ali hokejskih prireditvah. Posebej so nam predstavili tudi vodilno avstrijsko biatlonko, sicer koroško Slovenko, Dunjo Zdouc. Potem ko so Korošci pred dobrim letom gostovali v Ljubljani, obiskali Hram športnih junakov ter si podrobno ogledali štadion in dvorano v Stožicah, smo jim obljubili vrnitev obiska v Celovcu, kjer bi se z njimi v novem športnem parku Slovenskega atletskega kluba (SAK) pomerili v nogometu.

Na fotografiji: Dare Rupar, Siniša Uroševič, Oto Giacomelli in Boštjan Janežič, člani DŠNS, v družbi Marijana Velika in Ivana Lukana, novinarjev z avstrijske Koroške, biatlonke Dunje Zdouc ter koroških športnih funkcionarjev Kasimirja Oražeja in Danila Prušnika. Foto Sportpresseklub Kärnten



Novice v letu 2015




Šport naj bo javno dostopna dobrina vsem prebivalcem Slovenije


V Ljubljani je v sodelovanju Slovenske olimpijske akademije in Društva športnih novinarjev Slovenije potekala okrogla miza, na kateri sta med drugim sodelovala tudi nekdanja olimpijca Brigita Bukovec in Tomaž Tomšič. Na njej so spregovorili o tem, kako lahko športne vrednote prenesemo v vsakdanje življenje.

"Šport je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju," je uvodoma dejala Bukovčeva, dobitnica srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996, ki ima danes svojo atletsko šolo in je vsakodnevno vpeta v športno dogajanje, zato dobro pozna problematiko obnašanja na športnih prireditvah.


"V atletiki nikoli nisem doživela, da bi nas kdo žalil ali se do nas neprimerno vedel in s te strani si atletsko občinstvo zasluži pohvale. Imam dva sinova, stara 11 in 14 let, ki igrata nogomet in na njunih tekmah se pogosto zgodi, da je obnašanje predvsem s strani staršev neprimerno. Moti me tudi, da se že v zgodnji mladosti na otroke pritiska z doseganjem rezultatov in to tako starši, trenerji, društva ... Vendar je pri tem zgrešen že sam sistem financiranja, ker je vse usmerjeno k temu, da so društva in klubi financirani s strani mest in države samo v primeru, če imajo določeno število rezultatov in to od najmlajših kategorij naprej. V ustanovah, ki se ukvarjajo s tem, na ministrstvih, občinah bi morali strniti glave, ker je to res šlo v nepravo smer, kar se vidi tudi po rezultatih. Vzemimo le ljubljanski šport, kjer je toliko enih projektov, razpisov, stvari, ki se gradijo okoli športa, uspehov pa ni. Glede na to, da se ukvarjam z mladimi športniki, trdim, da je v Sloveniji veliko več nadarjenih, perspektivnih športnikov, kot pa to kažejo rezultati," se je pereče problematike vzgoje mladih športnikov dotaknila nekdanja vrhunska športnica.


Z vzgojo mladih športnikov se v zadnjih letih ukvarja tudi Tomšič, ki je s slovensko rokometno reprezentanco osvojil srebrno kolajno na evropskem prvenstvu v Ljubljani. Tudi on opaža, da je vse preveč pritiska na mlade športnike, kar se rezultatov tiče.


"Niso vsega krivi samo starši, tu je tudi vpliv družbe, ki je naravnana tako, da želi imeti samo olimpijske in svetovne prvake, zato moramo narediti več, da bodo ti otroci šport jemali kot zabavo, ne pa kot garanje. Priti moramo do tega, da bodo otroci uživali v športu, s katerim se ukvarjajo, ker jim bo to pozneje pomagalo v življenju," je poudaril Tomšič, ki je danes trener mlajših kategorij v RK Mokerc Ig.


"O obnašanju na športnih prireditvah je spregovoril Stanislav Pintar, ambasador Republike Slovenije za fair play in strpnost v športu, ki se je navezal na primere dobre prakse.


"Spomnimo se evropskega prvenstva v rokometu, ki je bil v Sloveniji leto dni po incidentih v Kranju na evropskem prvenstvu v vaterpolu ali na Planico, ko otroci v četrtek izzovejo starejše, da se primerno obnašajo in tu smo že naredili premik naprej. S to prakso moramo nadaljevati, treba je iti med ljudi in se o tem pogovarjati," je dejal Pintar.


Eden najbolj zagrizenih bojevnikov za vrednote v športu je športni filozof Milan Hosta, ki se je zavzel zato, da bo treba več govoriti o sistemu vrednot v športu in o tem, kako jih prenesti v vsakdanje življenje. Jani Dvoršak, direktor slovenske protidopinške agencije se je na okrogli mizi v Maxi snežni krogli na ploščadi Maximarketa dotaknil dopinga v športu.


"Šport je ogledalo družbe in nad tem se moramo zamisliti. Če vemo, da so vrednote v družbi v krizi, se potem to odraža tudi v športu, zato se je treba tega zavedati in se boriti, da pridemo do čistega športa. Sicer pa je doping v športu prisoten ves čas, vedno so bili posamezniki, ki so do dobrega rezultata želeli priti na nepošten način," je dejal Dvoršak.


Direktorat za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga dober mesec dni vodi Boro Štrumbelj pripravlja zakon, ki bi športno udejstvovanje omogočil vsem slovenskim otrokom, pa ne samo njim.


"V trenutni različici zakona, ki so ga podprle vse panožne zveze in OKS je tudi predlog, da bi bili vsi programi športa na nacionalni in lokalni ravni, ki bi bili v celoti financirani s strani javnih sredstev, za vadeče brezplačni. V primeru programov, ki so samo delno financirajo, pa bi se temu ustrezno zmanjšali stroški. Na ta način želimo, da bi bil šport javno dostopna dobrina vsem otrokom in tudi drugim prebivalcem Slovenije. To se nam zdi zelo pomembno, saj se zavedamo, da ima šport ogromno pozitivnih učinkov, od zdravstvenih do drugih, kot sta integracija in socializacija, zato je prav, da je šport resnično dostopen vsem prebivalcem Slovenije," je spodbudno novico sporočil Štrumbelj.


Tina Maze, Peter Prevc in odbojkarji športniki leta 2015

Najboljša športnika Slovenije v letu 2015 sta tako kot lani in predlani alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) pa je odbojkarska reprezentanca Slovenije. Mazejeva je nagrado prejela šestič, Prevc tretjič, odbojkarska reprezentanca pa prvič.

Dvakratna svetovna prvakinja zmagovalka Tina Maze, tudi druga v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, je v glasovanju 131 članov DŠNS dobila 376 točk in prehitela svetovno prvakinjo v judu Tino Trstenjak (177) in športno plezalko Mino Markovič (150), evropsko prvakinjo in zmagovalko skupne razvrstitve svetovnega pokala v težavnosti.


Najboljši slovenski športniki 2015 bodo znani
8. decembra

Društvo športnih novinarjev Slovenije bo 8. decembra slovesno razglasilo najboljše športnike v državi. Krone iz leta 2014 trenutno nosijo alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, ekipa leta pa je lani bila hokejska reprezentanca. Podelili bodo tudi nagrado za izstopajočo mlado športno osebnost leta, ta nagrada je bila lani podeljena prvič, dobila pa jo je atletinja Maruša Mišmaš.

Priznanja najboljšim bodo izročili letos upokojeni nekdanji vrhunski športniki Primož Kozmus, Mitja Petkovšek, Tomaž Razingar, Dejan Zavec, Lucija Mlinarič in Mateja Pintar; letošnje leto je bilo, kar se tiče športnih upokojitev, na žalost ljubiteljev športa eno najbolj bogatih v slovenski zgodovini.


DŠNS bo najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta, 8. decembra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, z neposrednim prenosom na TV Sloveniji. DŠNS bo prireditev Športnik leta v samostojni Sloveniji pripravilo petindvajsetič, skupaj pa bo to že 48. prireditev. Voditelja bosta legendarni igralec in pedagog Janez Hočevar Rifle in Gašper Bolhar.

Glasbeni gostje bodo Big Foot Mama. V Stožicah so nedavno proslavili 25-letnico in novo slovensko športno dvorano napolnili kot prva slovenska glasbena skupina. S svojo skupino in plesalkami se jim bo pridružila Tanja Žagar, ki je nekaj pred prireditvijo ob svoji deseti obletnici samostojnega delovanja prav tako napolnila dvorano Tivoli. Slovensko himno bo zapel operni pevec in nogometni poznavalec Juan Vasle, scenograf bo Ivo Koritnik ob pomoči podjetja M Tom, tovarne oblazinjenega pohištva iz Mokronoga.

Društvo športnih novinarjev bo prireditev tudi letos organiziralo z Radiotelevizijo Slovenija, z nekaterimi svojimi sponzorji, Uniturjem, Športno loterijo, Pivovarno, Laško, Telekomom, pa je pomagal tudi Olimpijski komiteje Slovenije, ki bo ob tej priložnosti podelil tudi svoja najvišja priznanja v neolimpijskem letu. Priznanja DŠNS za najboljše športnike je izdelal priznani akademski slikar Janez Mišo Knez. Največji finančni prispevek je dala Fundacija za financiranje športnih organizacij, sredstva pa je prispevalo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.


Kongres AIPS Evrope v Minsku o pravicah medijev

Beloruski Minsk je 12. in 13. septembra gostil kongres evropskega dela Mednarodnega združenja športnih novinarjev (AIPS Evrope). Osrednja tema so bile medijske pravice za športne dogodke. V številnih državah je vse več težav z dostopom in snemanji tudi v mešanih območjih po tekmah, pereče pa je tudi vprašanje plačevanja radijskih pravic za prenose, zdaj za nekatere nogometne dogodke.

Predsednik AIPS Evrope Grk Ioannis Daras je dejal, da naj nacionalne zveze dobijo čim več podrobnih podatkov iz posameznih držav na omenjeno temo, da bo lažje podpreti Peticijo AIPS o plačevanju za akreditacije radijskih športnih novinarjev v Evropi, ki je bila vložena v postopek v Evropski parlament oktobra lani.


Daras in predsednik AIPS Gianni Merlo sta obenem pozvala športne novinarje, da naj poslance svojih držav v Evropskem parlamentu podobno seznanijo s peticijo, da bodo ti potem lažje zagovarjali stališče svobode medijev in pravico, da so evropski državljani obveščeni o športnih dogodkih, kot so tudi za ostala področja življenja. To pa izključuje plačevanja radijskih pravic za prenose, ki se zdaj v nekaterih državah že seli tudi v plačevanje ali prepovedi snemanja v mešanih območjih po tekmah. Akcije, povezane s peticijo, po Francozu Jeanu Paulu Savartu vodi njegov rojak Marc Ventouillac, politični svetovalec pa je Ambroise Perrin, francoski član evropskega parlamenta. Perrin je dejal, da evropski parlament "dolgo melje", da pa na koncu vedno sprejme odločitev. Zato je to boj na dolge proge, ki pa zahteva dejavno podporo članov AIPS.


Charles Camenzuli, profesorica Eleni Neocleous, vodja učenja na daljavo na Univerzi v Nikoziji, in Daras so predstavili program podiplomskega študija za športne novinarje, ki ga razvijajo v Nikoziji ob pomoči AIPS Evrope. Ob koncu kongresa v Minsku, ki so se udeležili predstavniki 26 držav, Slovenijo je zastopal predsednik DŠNS Jože Zidar, so Darji Domračevi izročili priznanje za najboljšo evropsko športnico po izboru AIPS za leto 2014. Podelitev je potekala po biatlonski tekmi legend, ki so jo pripravili v novem in modernem zimsko športnem centru Raubiči v bližini beloruske prestolnice.


V HRAMU ŠPORTNIH JUNAKOV TUDI KATANEC, ZDOVC IN PETROVIČ

Do zdaj 49 športnikom in športnicam, ki so že umeščeni v Hram športnih junakov, ki je nastal na pobudo Društva športnih novinarjev leta 2011, so se v ljubljanskih Stožicah pridružili še Srečko Katanec, Jure Zdovc in pokojni Rok Petrović. DŠNS v Hram športnih junakov sprejelo ob robu pripravljalne tekme slovenske košarkarske reprezentance pred evropskim prvenstvom proti Srbiji.

Leta 1963 rojeni Srečko Katanec je prve nogometne korake naredil pri NK Ljubljani, pri Olimpiji pa se je uveljavil in se za eno sezono podal v zagrebški Dinamo. Od tam ga je pot vodila v Partizan. Katanec je edini Slovenec, ki je zaigral v finalih vseh treh evropskih pokalov. S Stuttgartom je klonil v finalu pokala Uefa, s Sampdorio dobil finale pokala pokalnih zmagovalcev in izgubil obračun za ligo prvakov. Z jugoslovansko reprezentanco, za katero je zbral 31 tekem, je osvojil bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Los Angelesu, za Slovenijo, katere selektor je drugič, pa je odigral pet tekem.

»Zame so dejali, da sem bil dober tekač in da sem se znal boriti,« je ob prevzemu priznanja s strani Mihe Žibrata, nekdanjega dolgoletnega predsednika DŠNS, v šali dejal Katanec, ki je še dodal: »Najboljši so tisti, ki trdo delajo, ki se s športom ukvarjajo iz ljubezni in ne zaradi denarja. Zahvaljujem se ljudem, ki so me izbrali za to priznanje. Sam sem se že kot igralec izogibal tovrstnim dogodkom. Je pa to veliko priznanje. Očitno je nekdo videl, da sem v življenju naredil nekaj pozitivnega,« je o sprejemu v hram povedal Katanec.

Tri leta mlajši Zdovc je kariero začel v domačih Slovenskih Konjicah, od tam je prestopil v Olimpijo, kjer si je izboril vpoklic v jugoslovansko reprezentanco. Z Jugoslavijo je dvakrat osvojil naslov evropskega prvaka, naslov svetovnega prvaka in olimpijsko srebro leta 1988. Po prestopu v tujino je leta 1993 s francoskim Limogesom osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, veljal pa je za najboljšega evropskega obrambnega igralca. V dresu slovenske reprezentance je nastopil na štirih EP, pozneje pa se je uveljavil tudi kot trener in selektor.

»Imel sem čast igrati z vsemi velikani takratne jugoslovanske košarka. Treba je bilo trdo delati, če si želel ostati v tej družbi. Čeprav sem imel dvakrat možnost oditi v ligo NBA, nisem imel nikoli prave želje, da bi se podal v ZDA. To priznanje mi je v veliko čast. Tudi zaradi teh dveh, ki sta ob meni danes uvrščena v hram in zaradi vseh, ki so bili že prej. Upam, da jih bo še veliko za mano in da bo to neki odsev družbe ter tudi motiv mlajšim generacijam,« je povedal Zdovc.

Prezgodaj preminuli Petrovič, rojen istega leta kot Zdovc, na velikih tekmovanjih sicer ni osvojil nobene kolajne. Status velikanov slovenskega alpskega smučanja si je priboril s petimi posamičnimi zmagami v slalomu, ki so mu prinesle mali kristalni globus; to mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Pred tem je na mladinskem SP osvojil zlato in bronasto medaljo v slalomu in veleslalomu, leta 1989 pa je šokiral športno javnost, ko se je odločil, da bo končal z aktivnim smučanjem. Velja za utemeljitelja napredne smučarske tehnike. Tik pred zagovorom magistrske naloge leta 1993 je umrl med potapljanjem pri Veli Luki na Korčuli.

V njegovem imenu je priznanje prejela Zdenka Steiner. »Jaz sem mu stala ob strani, bila vesela, če je bilo vse v redu. Tudi če ni bilo vse v redu, sem mu pomagala, kakor sem znala. Ne morem pa govoriti o tem. Imela sem ga strašno rada, bila sva kot eno. Prišla sem sem, ne zaradi tega, da bi to dobila, saj to meni ne pripada. Ampak zaradi občutka, da je še vedno z nami.«


Za novinarske teniške naslove v Tivoliju

v vse večji časovni in drugih stiskah se nam doslej ni posrečilo izpeljati ne posamičnega ne ekipnega novinarskega državnega prvenstva. Bilo bi zares škoda, če bi prekinili to tradicijo, zato smo se po temeljitem premisleku dogovorili z vodstvom zavoda Šport Ljubljana, da naše teniško druženje po dveh letih vnovič priredimo na igriščih v Tivoliju, v neposredni soseščini dvorane Tivoli oz. Muzeja sodobne zgodovine.

Ker se počitnice iztekajo, se vam najbrž ne bo težko odločiti za predvideni termin, to je v soboto, 5. septembra, ko se bomo v teniškem centru Tivoli zbrali ob 9.00 in s tekmovanji začeli ob 9.30.

Za model tekmovanja (tudi starostne kategorije ipd.) se bomo odločili glede na število in starostno strukturo prijavljenih, rok prijav pa je četrtek, 3. septembra, do 13. ure. Kam? Naslova sta dva: bojan.budja@delo.si in oto giacomelli@delo.si

Hkrati vas prosimo, da o dogodku obvestite ustno ali drugače vse vaše kolege, ki jih naša pošta morebiti ne bo dosegla. Srečanje v Tivoliju bomo izkoristili tudi za dokončno sestavo ekipe, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu novinarjev v Hercegnovem od 19. -26. septembra.

V primeru slabega vremena je nadomestni datum turnirja SOBOTA, 12. SEPTEMBRA.

Preberi več

Atletinja Kaja Bajda je nova miss športa Slovenije

Atletinja Kaja Bajda iz Trbovelj, je nova miss športa Slovenije 2015. Na trinajstem izboru je osemčlanska žirija za prvo spremljevalko izbrala atletinjo Anito Horvat iz Brezovice, za drugo karateistko Aleno Mušič iz Velenja, za miss fotogeničnosti pa tenisačico Julijo Jauk iz Bresternice.

Na prireditvi v ljubljanski Festivalni dvorani je bil tudi predsednika slovenske vlade Mira Cerar, ker je bila med 18 finalistkami tudi njegova hči Eva Cerar, ki je tudi vnukinjo enega največjih slovenskih športnikov vseh časov Miroslava Cerarja, ki je bil prav tako v dvorani. Za razliko od slavnega dedka se Eva bolj kot gimnastiki posveča košarki in teku.

Poleg omenjenih so se za naslov najlepše športnice v Slovenije potegovale še Andreja Zankoč (Portorož), Sara Jambrovič (Velenje), Nina Čuk (Žirovnica), Iris Latič (Ljubljana), Katja Korošec (Stranice), Valentina Masten (Ljubljana), Nina Lovšin (Ankaran), Tjaša Štornik (Murska Sobota), Jasna Kos Slemenjak (Slovenska Bistrica), Maja Šlebir (Stahovica), Anet Jagodič (Sežana), Karin Javornik (Dobrunje) in Veronika Všetičkova (Maribor).

Na prireditvi, ki so jo popestrili številni plesni in glasbeni nastopi, je bil, pred polno Festivalno dvorano, vrhunec večera proglasitev zmagovalk. Osemčlanska komisija, v kateri so bili tudi nekdanji kolesar Andrej Hauptman, kajakaš Jošt Zakrajšek in judoist Sašo Jereb, je za miss izbrala dvajsetletno Bajdakovo, ki je zmagala tudi na vseh spletnih glasovanjih. Ukvarja se z atletiko, tekmuje na 400 m in 400 m z ovirami. Njen moto je: Nihče ne more živeti brez cilja, brez naporov, ki te do cilja pripeljejo.

Prva zmagovalka miss športa je bila leta 2003 Jana Šumi, ki jo je nasledila Lea Huskić, sledile pa so ji Karmen Hribar, Aneta Salihović, za njo pa so se zvrstile še Natalija Waldhuber, Pia Arhar, Ajda Sitar, Lea Perovšek, Živa Viktoria Turk, Urša Klavs, Klara Krošelj in Uršula Tomažič, ki je tudi predalo lento svoji naslednici. Prireditev sta vodila Ajda Sitar in Gašper Bolhar.

Idejni in organizacijski vodja prireditve Miss Športa Slovenije, Srečko Čož, ki jo je uspešno vodil trinajst let, se je nocoj poslovil. Štafeto palico je predal Društvo športnih novinarjev Slovenije, ki je letos po sklepu skupščine društva z njim prvič sodelovalo.


V soboto bomo dobili novo miss športa Slovenije

V ljubljanski Festivalni dvorani bo to soboto potekal že trinajsti izbor Miss športa Slovenije 2015. V ožjem izboru je 18 finalistk, med njimi tudi Eva Cerar, hči predsednika slovenske vlade Mira Cerarja. Prireditev se bo začela ob 20. uri.

Srečko Čož, idejni in organizacijski vodja prireditve Miss Športa Slovenije, si je pred trinajstimi leti, ko je začel s to prireditvijo, želel, da bi postala tradicionalna. V veliki meri mu je to že uspelo. Letos prvič z njim sodeluje tudi Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS), ki bo drugo leto nosilec projekta.

Že nekaj časa je znanih tudi vseh 18 finalistk, ki se bodo za laskavi naslov potegovale v ljubljanski Festivalni dvorani, prav tako že poteka tudi spletno glasovanje nominiranih. Največ zanimanja med njimi vzbuja 18-letna dijakinja gimnazije Antona Aškerca v Ljubljani Eva Cerar, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za hčerko slovenskega predsednika vlade Mira Cerarja in vnukinjo enega največjih slovenskih športnikov vseh časov Miroslava Cerarja. Za razliko od slavnega dedka se Eva bolj kot gimnastiki posveča košarki in teku.

Poleg Eve Cerar se bo za naslov najlepše športnice v Slovenije potegovalo še sedemnajst finalistk. To so Julija Jauk (Bresternica), Andreja Zankoč (Portorož), Sara Jambrovič (Velenje), Nina Čuk (Žirovnica), Anita Horvat (Brezovica), Kaja Bajda (Trbovlje), Iris Latič (Ljubljana), Eva Cerar (Ljubljana), Katja Korošec (Stranice), Valentina Masten (Ljubljana), Nina Lovšin (Ankaran), Tjaša Štornik (Murska Sobota), Jasna Kos Slemenjak (Slovenska Bistrica), Alena Musič (Velenje), Maja Šlebir (Stahovica), Anet Jagodič (Sežana), Karin Javornik (Dobrunje) in Veronika Všetičkova (Maribor).

Prva zmagovalka miss športa je bila leta 2003 Jana Šumi, ki jo je nasledila Lea Huskić, sledile pa so ji Karmen Hribar, Aneta Salihović, za njo pa so se zvrstile še Natalija Waldhuber, Pia Arhar, Ajda Sitar, Lea Perovšek, Živa Viktoria Turk, Urša Klavs, Klara Krošelj in Uršula Tomažič, ki bo na sobotni prireditvi, vodila jo bosta Ajda Sitar in Gašper Bolhar, predala lento svoji naslednici.

Preberi več

Finalna prireditev Miss Športa Slovenije

Po sklepu skupščine DŠNS letos na prireditvi Miss Šport Slovenije 2015 ob idejnem ustanovitelju in organizacijskim vodjem Srečko Čožem sodeluje tudi naše društvo, ki bo drugo leto nosilec projekta. Znanih je vseh osemnajst finalist, ki se bodo v soboto, 18. aprila 2015, ob 20. uri, v ljubljanski Festivalni dvorani potegovale za laskavi naslov Miss Športa Slovenije 2015. Na spletni strani Miss Športa Slovenije tudi že poteka spletno glasovanje, prilagamo link: www.miss-sporta.si/glas/glasovanje_2015.php. Rezervacije in akreditacije za zaključno prireditev: e­sport@siol.net


Za in proti omilitvi prepovedi prodaje alkoholnih pijač

Na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije, ki je potekala v ponedeljek na Maxi klubu v Ljubljani, so se nekateri predstavniki športnih organizacij zavzeli za omilitev prepovedi prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Spremembo zakona predlaga skupina poslancev Državnega zbora, s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem. Zdaj veljavna zakonodaja med drugim prepoveduje prepoved alkoholnih pijač v športnih objektih eno uro pred in med športno prireditvijo. Vodja poslanske skupine ZaAB in predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija Jani Möderndorfer je napovedal vložitev novele zakona, ki bi to prepoved omilila. Kot meni, je veljavna ureditev nesorazmerna z ostalimi ukrepi, saj so iz možnosti prodaje izključene samo športne organizacije in športne prireditve. Po njegovem mnenju je to eden od tistih ukrepov, ki nima učinka, prav tako pa povečuje črni trg. Tako imajo od športnega dogodka komercialni učinek vsi, razen tistega, ki je dogodek organiziral, je dejal Möderndorfer. „S spremembami zakona bi organizatorjem športnih prireditev podelili možnost, da bi lahko sami odločali, kdaj bodo točenje alkohola omejili ali celo prepovedali. Tako bi tudi sami nosili odgovornost, kaj se na njihovi prireditvi dogaja. Prav tako bi morala imeti policija pristojnost, da preveri alkoholiziranost obiskovalcev športnih prireditev in jim tudi odvzame vstopnico,“ je dejal Möderndorfer.

Čeprav imajo podobno mnenje kot Möderndorfer tudi nekatere druge športne panožne organizacije, kar sta potrdila tudi Rašo Nesterović, generalni sekretar KZS in Jurij Žurej, direktor SZS in nato v razpravi tudi Andrej Jelenc, direktor kajakaških reprezentanc ter še nekateri, je generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Edvard Kolar poudaril, da šport, ki predstavlja zdrav način življenja, in alkohol ne sodita skupaj, zato alkohol ne bi smel soditi na športne prireditve. Da je zakon o omejevanju porabe alkohola namenjen temu, da ne povezuje športa z alkoholom, je dejal tudi zdravnik in zdravstveni minister iz časa oblikovanja omenjenega zakona Dušan Keber. "Tudi proizvajalci alkoholnih pijač vedo, da povezava alkohola z nečim, kar je pozitivno, zmanjšuje avreolo negativnosti škodljivega produkta." Po Kebrovih besedah bi se na športnih prireditvah prodale majhne količine alkohola, zato se sprašuje, koliko bi v športnih organizacijah s prodajo alkohola zaslužili, saj je treba plačati prodajalce, zagotoviti dodatno varnost in podobno. Hkrati bi to po njegovih besedah prineslo tudi višje stroške za državo.

V ZDA je po besedah generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije in nekdanjega košarkarskega reprezentanta ter igralca v košarkarski ligi NBA Radoslava Nesterovića drugače. Tam je v športnih dvoranah dovoljeno vse, obiskovalci lahko spijejo, kolikor hočejo, če naredijo kakšno neumnost, pa jih čakajo prepoved obiska prireditev, zaporna kazen ali družbeno koristno delo. "Tisti, ki hoče priti pijan, bo prišel na tekmo pijan. Če bo hotel delati izgrede, jih bo delal pijan ali trezen," je dejal. Tudi direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej meni, da se bodo tisti, ki se hočejo napiti, pred športno prireditvijo napili. Sprašuje pa se, kako nekateri nimajo nič proti temu, da zaslužijo lokali, ki so v bližini športnih prireditev oziroma tekme prenašajo po televiziji, drugače pa velja za organizatorje prireditve. V smučarski zvezi po njegovih besedah ne podpirajo prekomernega pitja alkohola, do športnikov imajo ničelno toleranco. Toda športna prireditev je, kot pravi, za njene obiskovalce tudi družabni dogodek, zato se zavzemajo za kulturno in ne prekomerno pitje alkohola.

Vodja sektorja splošne policije Uprave uniformirane policije Tomislav Omejec je pojasnil, da samo točenje alkohola na prireditvah za varnostni vidik ne predstavlja nekega problema, prav tako tudi ne pitje, medtem ko je Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje izrazila zaskrbljenost nad tem, da 85 odstotkov 15­letnikov pije alkoholne pijače in da popivanje narašča pri mladoletnicah. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in alkoholiziranih voznikov pri nas na leto umre 725 oseb. Zdravstveno blagajno posledice alkohola stanejo 160 milijonov evrov na leto, če k temu prištejemo še prometne nesreče, nasilje v družini, kriminalna dejanja in vandalizem, pa številka naraste na 242 milijonov, kar je bistveno več, kot dobimo od trošarin, je dejala.

Preberi več

78. kongres AIPS v Parizu

Prav v Parizu, mestu luči in večne ljubezni, je pred 78 leti nastalo mednarodno združenje športnih novinarjev. Čeprav je bilo sprva organizacija kongresa 2015 podeljena Urugvajski nacionalni zvezi športnih novinarjev, je le dva meseca pred kongresom, ta naj bi bil v Montevideu, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, vodstvo AIPS našlo hitro rešitev v glavnem francoskem mestu. Hitro, jedrnato in učinkovito, je minilo pariško srečanje in razpravljanje predstavnikov več kot 100 držav. Skupno se je, z opazovalci, predstavniki olimpijskih komitejev, organizatorji raznovrstnih večjih športnih tekmovanj ter predstavniki nekaterih krovnih športnih organizacij, v Parizu zbralo skoraj 300 udeležencev.

AIPS­u je uspelo postaviti nov mejnik pri podpori novinarstva, saj je delovanje sedme sile in združenja športnih novinarjev z vsega sveta pritegnilo eno najbolj rastočih medijsko produkcijskih podjetij na svetu ADM – Abu Dhabi Media. Slednji so se k sodelovanju odzvali na nadvse primeren način, saj se bo arabska finančna neodvisnost poznala tudi pri AIPS, hkrati pa bo ADM nagradila najboljše pišoče in elektronske novinarje, fotografe, pisce kolumn in avtorje video ter avdio posnetkov s prestižno »Biserno nagrado športnih medijev« ADM in seveda lepim kupčkom denarja (do 15.000 ameriških dolarjev). Nagrade bodo decembra 2015 podeljene v devetih različnih kategorijah, prireditev pa bo gostil emirat in mesto Abu Dhabi. Precej pomemben del 78. kongresa AIPS so si izborili afriški novinarji in predstavniki, bodisi športnih organizacij bodisi različnih olimpijskih komitejev. Ob številnih zapletih, ki jih imajo afriški kolegi pri pridobivanju akreditacij, neurejenih razmer v afriškem medijskem svetu in, kot pravijo sami, očitni zapostavljenosti v primerjavi z ostalim svetom, je spregovoril tudi predsednik olimpijskega združenja nacionalnih afriških komitejev, Lasanna Palenfo, ki prihaja iz Slonokoščene obale. Ob iskrenem pogovoru in predstavitvi delovanja združenja, ki mu predseduje, je Palenfo jasno in glasno dejal, da bodo afriški novinarji in celoten afriški šport, vedno nekje »malce« zapostavljeni, kar so v precejšnji meri krive razmere na afriškem »divjem zahodu«, le­te pa onemogočajo organizacijo večjih športnih tekmovanj. Po njegovem mnenju Afrika nikdar ne bo sposobna organizirati olimpijskih iger, saj bi izgradnja dvoran in ostale športne infrastrukture pomenila finančni kolaps države ali vsaj večji del nje. Kot primer je navedel propadajoče objekte v Atenah (OI 2004) in Južnoafriški republiki, ki je leta 2010 organizirala svetovno nogometno prvenstvo. Sodelovanje afriških novinarjev pa seveda prinaša določeno zadovoljstvo, ki je prepleteno z lojalnostjo AIPS­u, saj novinarji redno sodelujejo na AIPS kongresih in izražajo popolno podporo predsedniku AIPS. Slednji je v namen dobrodelnosti, kar je tudi edino sprejemljivo, pomagal afriškemu ljudstvu, ki je, predvsem v državah ob Gvinejskem zalivu, utrpelo številne smrtne žrtve zaradi virusa Ebola. AIPS je v pomoč Afriki nakazal 20.000 €. Pomembnejši del letošnjega kongresa je pripadel novinarskim težavam, ki jih povzroča samovolja organizatorjev tekmovanj ali lig, oziroma, s strani klubov ter posameznih športih organizacij postavljena pravila pridobivanja pravic za spremljanje tekmovanj. Špansko, angleško in belgijsko nogometno prvenstvo (poudarjeni primeri) si, vsak po svoje, krojijo pravico, kateri medij lahko spremlja prvoligaške tekme, ali celo, kateri medij bo dobil izjavo igralca ali trenerja. Da ne govorimo, da nekateri klubi celo zahtevajo plačilo za usluge, kot jih sami poimenujejo, ko gre za popolnoma običajen novinarski proces spremljanja tekem in snemanja izjav športnih akterjev. Športno novinarstvo ter prosti pretok informacij je doseglo kritični vrh, kjer se je treba upreti in ustaviti samovoljo organizatorjev tekmovanj. Novinarska svoboda je neprecenljiva in nujna za kakovostno opravljanje dela. Omejevanje dela športnih novinarjev je šlo tako daleč, da je AIPS sprožil postopek celo na sedežu Evropske unije v Bruslju. »Integriteta športnih novinarjev in vrednote novinarskega poročanja ne smejo postati ogrožene, zato je o težavah, ki jih je žal vse preveč, potrebno obvestiti tudi vrh v Bruslju«, je z ostrimi besedami pospremil nevšečnosti športnih novinarjev, predsednik AIPS, Italijan Gianni Merlo. Med tri dnevnim kongresom AIPS, so se sestali tudi ustanovitelji oz. morebitni člani organizacije športnih novinarjev jugo­vzhodne Evrope, med katere spada tudi DŠNS. Ob pogovorih s kolegi iz Hrvaške, BIH, Srbije, Bolgarije, Makedonije, Črne gore, Grčije in Turčije, je bilo čutiti željo po večji medsebojni pomoči, reševanju novinarskih težav in ustanovitvi močnega novinarskega pola, ki bi vzajemno sodeloval predvsem na naslednjih kongresih AIPS. Prihodnje leto bo 79. AIPS kongres gostila Doha, kjer domnevno blišča ne bo manjkalo, leta 2017, ko bo na vrsti volilni kongres, pa bo domačin Lozana, trenutni dom mednarodnega združenja športnih novinarjev.

Preberi več

Umrl je Franek Trefalt

Iz Radia Slovenija so sporočili žalostno vest, da je v 84. letu umrl nekdanji dramski in filmski igralec ter pozneje radijski športni novinar in urednik Franek Trefalt, ki se je leta 1931 v Kranju rodil v družini, ki je znana po svoji igralski žilici. Bil je član Prešernovega gledališča Kranj in pozneje Mestnega gledališča ljubljanskega. Trefalt se je z Metko Gabrijelčič izstrelil med zvezde z nepozabno vlogo študenta Sama v filmu Vesna, ki se ga spominjajo številne generacije Slovencev. Pozneje je posnel še nadaljevanje tega filma Ne čakaj na maj, legendarno mesto v slovenskem filmu pa mu je prinesel tudi film Trenutki odločitve. Leta 1968 je prišel na tedanji Radio Ljubljana in postal športni reporter. Med letoma 1984 in 1990 je bil urednik športnega uredništva, v tem času je uredništvo dobilo Bloudkovo nagrado za ustvarjalen prispevek k razvoju športa v Sloveniji, predvsem za vlogo na področju ozaveščanja ljudi o pomenu rekreacije. Leta 1993 je prejel tudi Bloudkovo plaketo za prispevek k razvoju radijskega športnega novinarstva. Poslušalcem se je vtisnil v spomin s številnimi oglašanji s tekem v smučarskih skokih, nepozabni pa so tudi njegovi prenosi plavalnih uspehov bratov Petrič. Kot so v spomin na dolgoletnega sodelavca zapisali na radiu, se je poslovil mož, ki je soustvarjal zlata leta slovenskega filma in radijskega poročanja.

Preberi več

Od zdaj tudi varuh pravic športnikov

Komisija športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije je pred èasom imenovala Rožleta Prezlja na mesto varuha pravic športnikov, skupšèina krovne športne zveze v državi pa je atleta junija lani na tej funkciji tudi potrdila. Vrhunski atlet in pravnik po poklicu, je na vèerajšnjem STA Maxi klubu vLjubljani, v sodelovanju z DŠNS, predstavil svoje delo varuha pravic športnikov.

„Ta funkcija je zame osebno velika odgovornost in zaveza, da bo ta institut zaživel in služil športnikom. To je novost, je v povojih in v razvoju. Kar se tièe reševanja težav, moje delo že poteka nemoteno, institut se urejuje tudi pravno, mislim, da bo v naslednjih letih zaživel na polno. Pišemo zgodovino, saj je tudi v svetu ta funkcija nekaj novega. Je pa res, da je treba zadeve dobro premisliti in jih èasovno odložiti, da jih ne bi morali pozneje spreminjati,“ je uvodoma dejal Prezelj.
Nujnost takšnega varuha je izpostavil tudi Edi Kolar, direktor direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. „V nacionalnem programu športa smo že dolgo razmišljali o tem, o varovanju družbenih in etièno moralnih vrednot, da so športniki preko vse svoje kariere zašèiteni, da lahko varuhu zaupajo svoje težave. Prav je, da športnikom ob tem pomagajo ustrezne institucije. Na podlagi pravilnika izvajanja športa na nacionalni ravni si bomo prizadevali zagotavljati ustrezne finance, da bo lahko varuh izvajal svoje delo. Zakon o športu je v pripravi, delovna skupina te funkcije še ni vkljuèila, ampak OKS je dal pobude in verjamem, da se bomo dogovorili in da bomo lahko vse skupaj zakonsko opredelili. Vesel sem, da je prvi varuh Rožle Prezelj, saj je sam športnik in ve, èemu vsemu se je moral odrekati in kakšne so njegove dolžnosti, morda je doživel tudi kakšno krivico ... Po poklicu je pravnik, tako da je ena najboljših, èe ne najboljša izbira za to mesto,“ je povedal Kolar.

Prezelj, ki si imenovanje šteje v veliko èast, je dejal, da bo v projekt vkljuèeval tudi varuhinjo èlovekovih pravic Vlasto Nussdorfer, saj sta panogi tesno povezani. „Športniki, predvsem mladi, imajo s tem institutom možnost, da lahko dobijo nasvet ali informacijo, ko nimajo odgovorov na svoja vprašanja. Športniki se ne želijo kregati in èeprav imajo kdaj subjektivne obèutke, morajo imeti tudi obèutek, da imajo svoje pravice. Moj naèin delovanja je drugaèen od tistega varuhinje èlovekovih pravic. Želim si, da bo vse potekalo bolj neformalno, da bo šlo predvsem za posredovanje do te mere, da bomo našli skupni jezik. Športnikom želim pokazati, katere možnosti imajo pri dogovarjanju,“ je dejal Prezelj, ki ne izkljuèuje javno dostopnega seznama najveèjih kršiteljev pravic športnikov ob zagotovljeni popolni anonimnosti posameznikov.
Doslej je imel že 12 primerov, kar je na dejstvo, da je institut šele ustanovljen, precejšnje preseneèenje. „Moram reèi, da sem kar preseneèen, da je bilo primerov že 12. Veèino smo lepo rešili, en primer pa rešujemo že tri mesece. Pri delu sem v navezi tudi z ombudsmanom pri ameriški zvezi, ki pravi, da je primerov veliko, sploh takih, ki se rešijo takoj, so pa tudi takšni, ki se vleèejo veè mesecev. Mislim, da bo naše posredovanje vodilo tudi v veèjo športno organiziranost, pri mojem delu pa bo kljuèna anonimnost, zato posameznih primerov ne želim komentirati,“ je še dejal Prezelj, ki je med drugim trikrat nastopil na olimpijskih igrah (12. OI Peking 2008, 20. Atene 2004 in 25. London 2012).
Na okrogli mizi sta sodelovala tudi Tjaša Andree Prosenc in Miroslav Cerar, ki sta tudi pozdravila imenovanje Rožleta Prezlja na mesto varuha pravic športnikov

Preberi več